Predstava je nastala kot posledica predloga Narodne galerije, da bi uprizorili predstavo na temo slovenskega slikarstva. V ta namen se je skupina petih igralcev odpravila v Narodno galerijo po inspiracijo. Kot temo svojega raziskovanja so si izbrali življenje in delo plodovitega slikarja Jožefa Tominca in ustvarili pričujočo predstavo.Kot kritično oko, izpraševalec, je pri predstavi sodelovala Tatjana Peršuh, ki je mlade igralce bodrila, usmerjala, pa tudi brcala v rit, da so hitreje prišli do cilja. Pri ogledu ene od vaj smo se prepričali v talent naše študentske dramske skupine in v to, da bo predstava poučna in zabavna, skušala vas bo prepričati o vrednosti umetnosti, o vrednotah mladih in vas ne bo pustila hladnih.

V dvorano na Laze pridejo v petek, 4.12. 2015 ob 20.00

Vabljeni!

Avtorji in zasedba:
Jure Aljančič, Nina Goropečnik, Mariša Jagodič, Aleksandra Kmetič in Matevž Peternel.

 ​v soboto, 18. 10. 2014​

Zajček Srečko je živel srečno zajčje življenje v Zelenem Zajčjem Dolu, dokler mu volk Uroš in lisica Mica nista nastavila pasti, na kateri si je zlomil svoj bleščeči zobek. Srečko bi skoraj izgubil svoje življenje, a k sreči je kmalu prišla na obisk Sova Nuša, ki je Zajčku Srečku modro svetovala, kako naj premaga svoj strah in gre po pomoč k zobozdravnici Luciji.

Igrajo:

ZAJČEK SREČKO: Urška Poljanšek

VOLK UROŠ, MIŠKA ANA: Monika Jeglič

LISICA MICA, SOVA NUŠA: Nina Modrijan

ZOBOZDRAVNICA VEVERICA LUCIJA: Marta Vrankar

V Kulturnem društvu Tuhinj smo se letos poleti s predstavo Kje je meja odpravili na obisk k našim rojakom v Argentino. Slovencem smo predstavili našo gledališko uspešnico, seveda pa smo si vzeli čas tudi za popotovanje po tej zanimivi južnoameriški državi. Pri tem smo shranili veliko spominov in fotografij, ki jih bomo to nedeljo predstavili v domači dvorani. Vsekakor doživetje, o katerem je dobro izvedeti kaj več!

Torej dobimo se v nedeljo 13.10. 2013 ob 18.00

V dvorani na Lazah!

Vljudno vabljeni!

Ko smo se v sredo malo pred 17 uro v Buenos Airesu usedli na letalo smo mesto in državo zapuščali s toplino v naših srcih ter z mislijo da se še vrnemo.

Čakal nas je dobih 12.000 kilometrov dolg let do Frankurta, kjer smo imeli zelo malo časa za zamenjavo letala s katerim smo odšli proti Zagrebu. Vendar nam je uspelo, z velikim veseljem smo se usedli na še zadnjega izmed osmih letov v našem tri tedenskem potovanju. Takrat še nismo vedeli, da je naša prtljaga ostala v Frankurtu…

No sedaj je že vse to mimo, pritljaga je prispela dan za nami. Na srečo je bila ta nezgoda z prtljago ena redkih če ne celo edina stvar, ki se nam ni ravno izšla.

Vrnimo se nazaj na avtobus, ki nas je od Zagreba pripeljal nazaj na Laze, kjer so nam domači pripravili lep sprejem. Najlepša hvala!

Naše odprave pa ne bi bilo če ne bi bilo toliko sponzorjev, donatorjev in ostalih dobrih ljudi ki so nam priskočili na pomoč. Hvala tudi vam!

Nazadnje pa najlepša hvala Editi in Branetu, ki sta skupaj s prijatelji v Argentini poskrbela za celotno organizacijo potovanja.

Brez njiju našega gostovanja v Argentini zagotovo ne bi bilo!

Mi, ki smo bili v Argentini smo uživali, upajmo da ste med branjem naših dogodivščin uživali tudi vi.
Še bolj pa boste lahko uživali enkrat v novembru ali decembru, ko bomo pripravili potopisno predavanje o vseh prigodah in nezgodah na naši poti.
Vas pravočasno obvestimo!

Lujan, mesto ki se nahaja 68 kilometrov severozahodno od mesta Buenos Aires, je največje Marijino svetišče v Argentini. Velika neogotska bazilika je zgrajena v čast Device Lujan, zavetnice Argentine. Mesto je znano kot prestolnica vere, k baziliki vsako leto roma več kot šest milijonov ljudi, mnogi peš iz Buenos Airesa. V spodnji kapeli bazilike se nahaja tudi oltar Marije Pomagaj. Tamkajšnji Slovenci v mesecu maju vsako leto v narodnih nošah množično romajo v to Marijino svetišče.

Marijina podoba se nahaja ravno pod glavnim oltarjem v kripti.

To podobo je naslikal Marijan Koritnik in so jo na majskem romanju leta 1949 umestili v lujanski baziliki v zahvalo in srečno rešitev izpod komunizma. Podobo nosijo med procesijo na trgu pred baziliko vsako leto na romanju, ki je na drugo nedeljo v maju.

Med letom podobo Marije Pomagaj obiščejo posamezni romarji iz Argentine in rojaki, ki pridejo na obisk v Argentino iz Slovenije in iz drugih držav.

Po ogledu smo se v bližnji restavraciji okrepili s kosilom ter odpravili domov k svojim gostiteljem. Večer je bil čas še za zadnja srečanja z našimi novimi prijatelji. Jutri zjutraj nas čaka še pakiranje, popoldne pa let proti Frankfurtu, ter od tam v Zagreb. Domov prispemo v četrtek v popoldanskih urah.

Domači so nas prijazno sprejeli ter pripravili za te kraje značilno pogostitev-Asado. Otroci in odrasli smo se spoznali z domačijo in živalmi na njej. Najlepša hvala vsem, ki so nam pripravili tako lep dan.

Ob tej priložnosti, smo se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo preživeli nepozabno potepanje po Argentini. Zavedamo se, da brez tako dobre organizacije, gostoljublja te pozitivne energije, bi bila Argentina za nas še vedno nedosegljiv cilj.

Boka je priljubljena destincija, saj je posejana z pisanimi hišami, v njem deluje cela vrsta umetnikov, znana pa je tudi ljubiteljem nogometa po svetovno znanem klubu-Boca Juniors. Ogledali smo si njen nogometni stadion imenovan “La Bonboniera”, ki je bil dograjen leta 1940 in ga je projektiral Slovenec Viktor Sulčič, skupaj s še dvema arhitektoma.

Poleg sprehoda po pisanih ulicah, med stojnicami in uličnimi umetniki smo obiskali tudi legendarnega umetnika Slovenca Marjana Gruma, ki ima zasebni muzej in prostor kjer ustvarja svoje umetnine prav v tem predelu. Njegov muzej obiščejo številni ljudje iz vsega sveta, s promocijo svojih izdelkov se ne ukvarja, raje vidi da ga ljudje poiščejo sami. Več kot osem let je aktivno deloval kot predsednik društva “Caminita”, ki združuje preko 70 umetnikov iz predela La Boca.

Po kratkem počitku pri naših gostiteljih, smo se zvečer odpravili v Slomškov dom na “Cafe concert”. Uživali smo v kvalitetnem in pestrem glasbenem programu, ki so ga pripravili mladi Slovenci iz okraja Ramos Mejia. Na koledarju je bil že nov dan, ko smo se odpravili proti našim družinam.